Stari recepti

December je že po svoji naravi drugačnega okusa od ostalih mesecev v letu.
In zdi se, da je dandanes še drugače drugačen (žal včasih drugače popačen) kot nekoč…

Kaj, ko bi tokrat obilje nepristnega sladkorja nadomestili z drugačnimi začimbami?

Ne mislim, da bi mu morali odvzeti tisto naravno sladkost praznovanja in tudi ne mislim, da bi mu morali dodati kakšno grenkobo obžalovanja ali kislost negodovanja….
Za začetek se mi zdi, da bi bil okus meseca odličen brez vsakršne trpkosti pritoževanja in brez umešavanja vsebin, ki jim je že davno potekel rok trajanja. V potrošniško nagnetenem mesecu zna že to biti pravi izziv 🙂
Dobršno mero ustvarjalnosti lahko najdemo znotraj barvite izbire dišavnic, katerih uporaba nam je na voljo že od začetka časov. Le da v nekem vmesnem obdobju niso bile v modi, ker jih je zasenčila uporaba izrazitih ojačevalcev okusa… Novejši, bolj instant recepti za dobro življenje, so zaradi svoje vsiljive in ponavljajoče intenzivnosti skoraj izrinili tiste žametne sestavine “od nekoč”.

Na srečo še vedno so in bodo vselej med nami take babice in taki dedki, ki se še spominjajo… in ki so vselej zgled. Recepti se tako prenašajo iz roda v rod, iz generacije v generacijo… vse dokler ostaja zanimanje zanje. In četudi je videti, da se uporabljajo v manjšini… verjamem, da bo njih edinstven okus in vonj trajal večno.

Glavna reč je menda ta, da je vsaka začimba povsem svojstvena. Samostojna. Cenjena. In Upoštevana. Ne potrebuje niti tekmovanja niti potrjevanja, ker se zaveda svojih vsebin.
Kljub temu pa sama nikoli ni zmožna razviti tako izjemnega okusa kot tedaj, ko se poveže z drugimi… njej sorodnimi…
Šele tako lahko v polnosti izrazi razsežnost svojega doprinosa.

Vredno si je vzeti čas in raziskati pod površino našega vsakodnevnega bivanja in delovanja.
Čas za sestavine resnično videti… otipati… povonjati… slišati… občutiti.. zaznati…

Kakšna je videti Strpnost… kako zveni Poštenje… kako diši Neustrašnost in kakšna je na otip Svoboda…?
Kako se sveti Skromnost… kam nas pripelje Zbranost…kako na nas vpliva Zmernost… katere meje premakne Vztrajnost… v katero smer nas povede Zvestoba?
Kako se Radost najbolj širi… kateri ples nas najbolj preDiha… kje Nagajivost najbolj žgečka… po katerih žilah teče Svežina in kaj nam razjasni Vedrina…?
Kateri del v nas ohranja najlepše spomine in kaj je tisto, kar najbolj učinkovito briše bolečine…?
Kaj nam prinaša Brezpogojno Sprejemanje… kaj vse na površje izvablja Sočutje… kakšno teksturo ustvarja Podpora… Kakšen vzorec nosi odeja Topline in ob čem začutimo največ Miline?
Kako močna je lahko vez Združevanja in kako velika je lahko mreža Sodelovanja?
Kako žari Iskrenost… kam nas popelje Pogum… odkod izvira Zaupanje… kako nas utrjuje Spoštovanje in kako Mogočno zmore goreti naš ogenj Ljubezni?

Izhajajoči iz mesta Miru v sebi, bomo zagotovo Hvaležno odkrili naše brezčasne Vrline…
Skozi njih vestno ter zavestno uporabo pa se razvija Moč, ki hrani tudi tiste, ki sami tega (še) ne zmorejo.

Želim nam december pristnih okusov brez umetnih sladil ❤ 🙂

Meta Palčič