„Človek se bo rešil vsega zla, slabega in nezaželenega šele tedaj, če bo spoznal, da zlo sploh nikjer ne obstaja.

Ker predstavlja vse vidno le navadno zrcaljenje duhovnega doživljanja, more vse zlo, slabo in nezaželeno obstajati le tako dolgo, dokler ga duhovno priznavamo oziroma dovoljujemo.

Tako se bo človek osvobodil sleherne želje, izsiliti boljše življenje šele tedaj, ko bo popolnoma spoznal, da je vse slabo in nezaželeno le plod naše domišljije in sploh nikakršna stvarna resničnost.

Šele potem bo lahko človek postal notranje docela miren in bo prihodnosti pustil v vsakem pogledu prosto pot. Šele potem mu bo postalo docela vseeno, kaj se bo zgodilo.“